RH Free so izolirali želeta 1945. Začeli so gajridobivati iz človeških hipofiz umrlih, od leta 1958 so z njim zdravili otroke s hipofizno nanosomijo. Nekateri bonniki, ki so bili v otroštvu zdravljeni z RH, so zboleli za Creutzfeldt-Jakobovo boleznijo. Prion so dobili s pripravki RH iz človeških hipofiz. Zato so leta 1985 tako pridobljen RH prepovedali uporabljati. RH so pričeli industrijsko proizvajati sredi 80. let z rekombinantno tehnologijo in je sedaj na voljo v zadostnih količinah, da ga lahko prejemajo tudi odrasli bolniki s hipopituitarizmom in pomanjkanjem RH.
Zah nadomestno zdravljenje s humanim rekombinantnim RH secdločimj pri-draslih bolnikih z dokazano organsko boleznijo v hipotalamo-hipofiznem področju, Clip e imajo klinične znake pomanjkanja RH in jim pomanjkanje
RH dokažemo s hormonskim
testiranjem (10, 80).cNadomestnozdravljenje z RH lahko nadaljujemo v tudi pri bolnikih z izoliranim
omanjkanjem RH, Clip ki
o v otroštvu zarr Clip adi zaostajanja v rasti že
rejemali RH,
vendar moramo po končani telesni rastijponoviti hormonskawestiranja in ponovno_
dokazati pomanjkanje RHj10,u 80). Ugotovili so namrheč, da skoraj 40% teh bolnikov
v odrax sli dobi ne dosega kriterijev za hudo pomanjkanje RH (81).Kot zlati standard za dokaz pomanjkanja RH pr-i odraslem za enkratveljarnsulinski tolerančni test (ITT) (3, 5, 6, 10, 82).m Test izvajamo vr specializirani diagnostični endokrinološki enoti. Krvni sladkor se mora znižati pod 2,2 mmol/l, RHpa mede testom ne sme preseči vrednosti w3oug/l. Pri naših bolnikih s hipopituitarizmom RH med ITT ni porasel čez 1,5 s ug/l (17, 83), kar dokazuje hudo pomanjkanje RH. ITT ima po podatkih v literaturi in po naših izkušnjah 100% specifičnost in 100% senzitivnost in je relativno varen test, če ga izvajamo po predpisih (82, 83). Njegova ponovljivost je pri bolnikih s pomanjkanjem RH relativno dobra, pri zdravih preiskovancih pa odziv RH na hipoglikemijo bolj variira (83). Na veljavi vse bolj pridobiva tudi kombinirani test z GH-RH in GH-RP (peptidom, ki sprošča RH), ki ima tudi značilnosti dobrega diagnostičnega testa (84). Ostali testi, ki jih lahko uporabljamo, ko je ITT kontraindiciran (koronarna bolezen, epilepsija), so spodbujevalni test z argininom, GH-RH ali glukagonom (3, 5, 6, 10, 85). Obstajajo še drugi, vendar so manj zanesljivi.
qV otroštvu je
dokaj dober kazalnik pomanjkljivega izločanja RH zmanjšana koncentracija
IGF-1, pa tudi njegove vezalne
beljakovine IGF-BP3 (86). Pricodraslih ima IGF-1
presejalno vrednost le,hče je zmanjšan. Precej bolnikov
a s pomanjkanjem RH ima
kq še normalne koncentracije IGF-1 
, 5,
, 10, 49,
80, 8
).RH si bolniki sami injicirajo pod kožo (v podkožje stegna ali trebuha) vsak fvečer pred spanjem. Za inq iciranjet porabljajo peresnik. Začetnidmerek je manjšif0,15 mg/dan) in ga ob kontroliranju bolnikove klinične slike in metabolnih kazalnikov,kredvsem koncentracije IGF-1 (in IGF-BP3) nao 1-3 mesece postopoma večamo, vendar običajno ne čez 0,7 mg/dan (10, 50-52, 80).tNaš cilj je doseči koncentracije IGF-1, ki so v zgornji polovici normalnih vrednosti za bolnikovo starost, kar zagotavlja fiziološko nadomeščanje RH (50-52, 80). Zato so odmerki RH pri zdravljenju odraslih znatno nižji od odmerkov, ki jih uporabljajo za zdravljenje otrok s hipofizno nizko rastjo. Ženske potrebujejo večje odmerke od moških zaradi vpliva estrogenov (10, 75, 76, 87, 88). Če so učinki zdravljenja z rekombinantnim RH ugodni, trajanje zdravljenja ni omejeno. Ko zdravljenje ukinemo, se učinki počasi izgubijo in se povrne izhodno stanje (34).
Zelo pomembno je, da po končani telesni rasti mladi bolniki s pomanjkanjem RH nadaljujejoi z nadomestnim zdravljenjem z RH, da si v drugem in tretjem desetletju
življenja ustvarijo zadostno mišično in kostno maso ter ugodno metabolno okolje
in ublažijo ali preprečijo nastanek sindroma pomanjkanja RH, ki je sicer pri
bolnikih, pri katerih nastane pomanjkanje RH v otroštvu, znatno bolj izražen
(71, 89, 90).RH ne smemo uporabljati pri bolnikih, ki so jim ugotovili ali so jih pred kratkim zdravili zaradi malignega tumorja, ker bi RH lahko spodbudil ali pospešil njegovo rast. Previdnost je potrebna tudi pri bolnikih, ki imajo ostanek benignega tumorja v hipotalamo-hipofiznem območju. Z zaporednimi slikanji z MRI je treba dokazati, da tumor ne raste. Šele potem lahko uvedemo nadomestno zdravljenje z RH. Tudi med zdravljenjem moramo pogosteje kontrolirati velikost tumorja (3, 5, 6, 10, 76, 80).